rana ura zlata ura

Kot je rekel dedek Bedenko Paji i Jaji ''rana ura zlata ura'', sem se danes odlocil da blog napisem navsezgodaj zjutraj. Za spremembo, da ne bom spet vsega zbrisal, ker mi zaradi spanja zmanjka idej po petih vrsticah.

Pocutim se odlicno, uspelo mi je pozajtrkovati, kosmici v TOPLEM mleku s kakavom. Skuhal kofe. Turkish ne Americhs. Zdej pa lepo v topli sobiu v postli sedim. Zakaj topli sobi, ker je zuni mraz. Ne vem kok tale Apple termometer laze ampak vec kt 9 stopinj evropskih zunaj ni in nekaj dni nazaj ko sem se zbudil sem se pocutil kot mozakar iz reklame, ki sedi v hladilniku da je Orangina dovolj pretresena in ohlajena. Zuni drgac se tema, skrajsal so nam da, so rekl da prevec delamo da loh vsaj zjutri se ene pol ure dlje pospimo.

V preteklem tednu mi je uspelo najti toliko casa da smo dva dni malo zabluzili v smislu nedela in vec uzivanja. Botanicni vrt v Boothbay Harborju je lep, zanimiv za pogledat, lustn sprehod. Po dolgem casu nekaj kar ni povezano z jastogi. Pa ce ne drugega sem videl kaj vse se da narediti ce ima clovek vsaj malo volje. V istem dnevu se mi je zgodilo se vec kot sem sprva pricakoval. Po prijetnem obedu v eni izmed nasih restavracij do naju z Jessico pristopi gospa s katero sva se pred obedom pogovarjala da bi nekega dne odsla na jadranje v soncni zahod, in pravi da sta se dva fraj sedeza ce hoceva. Valda, spustila je ceno za 8 zelencev na glavo, in gasa. Priznam, prvic v zivljenju sem jadral in bilo mi je vsec. Sploh pa ker je bila jadrnica se iz prejsnjega dvestoletja. 1864 se je pisalo leto. Mal nam je bila zima, ker smo bili vsi na jadrnici precej pametni in noben ni imel windstopperja. Jopica da smo lepi in to je to. Nikamor vec bre dodatkov za veter in mraz. Sploh pa ne v Mainu. V nedeljo se en izletek, z reggae ladjo pa enim kupom ljudi, ki so se ga lahko na ladji nazgal. Velik bife z vsemi mogocimi pijacami, s cheezeburgerji. Nema sta nema. Enkrat za spremembo da v nedeljo po sluzbi nisem zaspal.

Do konca nase sezone je se nekaj manj kot dva tedna in pol. Do takrat: barvanje sprednje strani ene od stavb, ciscenje gozda okoli velike koce, zamenjava kopalnic v enem nadstropju Cedar stavbi, mogoce menjava strehe na dveg stavbah, zapiranje stavb, pokriti igrisce za mini golf, ciscenje restavracije, uzivanje in postrezba vseh sitnih in nesitnih 600 gosto, kolikor jih se imamo do konca sezone.

Od sobote dalje tu ostanem brez sostanovalcev. Jessica se odpravlja na njeno pot proti domu. Obisce se sorodnike po tem pa nazaj k studiju racunovodstva in ekonomije.

Lep pozdrav iz Maina

Izlet v znano neznano

Prejsnji teden so se sefi odlocili, da mi ''odcolajo'' frej dan. Friday is your day. Juhej. In ze sem zacel planirat kako bom najel avto, prijazno dekle v rent-a-car pisarni mi je dejalo da ni problema, da le ce imam kreditno kartico. V dezeli cez ocean ni osebe, ki nebi imel vsaj ene kreditne kartice. Kupis specerijo, na kreditno kartico, rentas avto, na kreditno kartico, placas hotelsko sobo, na kreditno kartico, gres na sladoled, placas na kreditno kartico....

Seveda sem v cetrtek oddelal vse kar sem imel da se cimprej spravim stran. Pa cetudi za nekaj uric. V dogovoru da ga obiscem sem bil z Dejanom, se enim slovenckom, ki se smejo americanom. Na zalost je Dejan edini iz domovine, ki je na tem koncu ZDA. Za cetrtek popoldne sem narocil taxi, ki naj bi me odpeljal do mesteca Wiscasset, kjer je rentacar. Prijazno dekle je izpolnilo vse formularje, vse podatke, ko pa sva prisla do KREDITNE kartice se je stvar zataknila. Moja domaca kreditna kartica ni dovolila blokade 300 USD, ki bi jih kasneje dobil nazaj ce seveda ne prinesem samo volana v roki. Po pregovarjanju naj vzame debitno kartico se je najin odnos zaostril. Ni sanse. Kreditna al pa nc. Pa je blo bl nc. Dobr da ne razume slovenscine ker sem jo poslal saj veste kam. Skoraj na polovici poti pa brez avta. Ponudila mi je prevoz do nekega mesteca, ki naj bi bilo lepo, klasicno, amerisko. Seveda, brez taxija, avtobus pripelje samo dvakrat na dan, na stop nobeden ne ustavi ker je blizu zapor... Nekako mi je uspelo priti do Camdena z avtobusom do 10ih zvecer. Dejan mi je prihajal nasproti, za vsak slucaj, da se ne izgubim. Jutro je prineslo sonce in turisticni ogled Inna kjer Dejan prezivlja dneve in noci. Lep plac. Izreden razgled na morje. Lepsi kot pri nas, vse malo bolj spedenano... Po kofetu v Camdenu in krozni turi cez mesto je sledil vzpon na hrib z razgledom. Vidis kar delec. Po turi pa na lov za nekom, ki ma cajt da naju zapelje do Rocklanda. Stopanje seveda. Ustavi nama prijetno dekle, ki se je odlocila, da ustavi vsakemu stoparju, ne glede na to kako izgleda. :)

V rocklandu naju je vurgla vun pa rekla da je en valobran pa svetilnik za pogledat pa downtown seveda. Po 1,4 kilometra hoje po valobranu sva prisla do svetilnika. Nic kaj posebnega. Bajta z mal vecjo lampo na njej. :) Za nazaj je bila muka. Prehodila sva cca. 15 km tisti dan. camden, Rockland, okolica... Po hamburgeru in pivi sem se pocasi odpravil proti stopanju. Izven mesta sem nasel primerno mesto, ni trajalo 2 minuti ko sem ze dobil prvi prevoz. Do doma sem zamenjal 5 avtomobilov in 3 cudake. Gospod iz Texasa je telefoniral tako da ga nisem uspel spoznati, mladenic, ki pa dela v Boothbay Harborju kot nadzornik za jastoge pa me je zapeljal do vrat v naso hisko. Po napornem dnevu se je prilegel caj, pocitek in spanje. Naslednji dan pa veselo na delo.

Lep pozdrav iz soncno-kislega Southporta

Jure

OK zdej pa resno...

Seme od traktorja, rotacijska na tri kline, Panama Jack, pa en kup trave za pokosit. K bi na Vrhniki mogu vse zelene povrsine pokosit. Gor pa dol, pa gor pa dol, pa v krogu. Pa s push mowerjem, pa z weed eaterjem, pa spet mal s semenom. Aja pa kar se moje opreme tice, cevlji so delavski, noge nc ne bolijo. Z zelezno kapico da ce si lih na prste stopim da ne boli, hlace sem z belilom napackal tko da so ostale delavske, majica je pa sluzbena. Pomoje jo bojo se drug let mel za ksnga sam ne vem kok bo zadovoljen k je cela od smole. Obe.

Na koncu videa je pa posnetek od poroke k smo jo imeli prejsnji vikend. Cisto nic podobna nasi. Vsi se od nekje pripeljejo. To rundo je bilo polno anglezev, ki so iz anglije prileteli za tri dni, cathering postrezba, pivo, rakovi repki, neki vina, sampanjec v potokih, mize so bile lepe, dekorirane... Buce

Dost je. Video je, slike pa za naslednjic

LP Jur

...ko kmetu zaupajo seme traktorja z rotacijsko

Sem se danes/ceraj z mojim ocetom pogovarjal ravno sredi kosarke in mi je rekel da sem len ker nic vec ne napisem na blog. Mogoce, malo. Razvadil sem se ker namesto da bi bral knjigo in razmisljal kaj bom napisal na blog, se raje spravim k teku in razgibavanju, se nakrmim, pogledam film, preverim novice doma (24ur & FaceBook) in grem spat. V zadnjem tednu se ne dogaja kaj posebnega. Dekleti iz Belorusije sta odsli. Sedaj sta verjetno ze doma. Mi pa se ukvarjamo s tem koliko sob bi lahko spucali. 20, 30, 40. Nekoliko vec dela za Jure & Co. Nimam se za pritozevat ker vse poteka gladko. Sobe niso spucane po ABC-ju ampak lepo zgledajo ko vstopis. Kar je dovolj. Ker kar koli gostje odkrijejo kasneje mislijo da je njihovo. Razn ksni vazelini al pa gate. Amak za to se potrudimo in vrzemo stran. Vreme je lepo. Soncno brez oblacka. Stopinj je okoli 25 Celzija. V petek sem fraj tako da je plan cim dlje po Mainu. Da kej vidmo. Lih pocen ne bo ampak upam da se bo vsaj splacal. Grem za dva dni. Sam da se spravmod tuki za en dan.

Verjetno se sprasujete zakaj tak naslov bljoga. Hotu sm video nalozit pa ne gre k je mal velik. Ni cudn da je rabl 5 minut sam za video dobit iz fotoaparata. Ce mi uspe bom probu zmanjsat pa nalozit kakorhitro se bo dalo.

Panama Jack komaj caka da ugleda luc sveta. Ampak to je poglavje za prihodnjic.

Lep pozdrav. Jure

Pa ne pozabite na datum 9.9.2009 ob 9 cez 9 5 devetk